-
1 so
[səu] 1. adverb1) ((used in several types of sentence to express degree) to this extent, or to such an extent: `The snake was about so long,' he said, holding his hands about a metre apart; Don't get so worried!; She was so pleased with his progress in school that she bought him a new bicycle; They couldn't all get into the room, there were so many of them; He departed without so much as (= without even) a goodbye; You've been so (= very) kind to me!; Thank you so much!) tako2) ((used to express manner) in this/that way: As you hope to be treated by others, so you must treat them; He likes everything to be (arranged) just so (= in one particular and precise way); It so happens that I have to go to an important meeting tonight.) tako3) ((used in place of a word, phrase etc previously used, or something previously stated) as already indicated: `Are you really leaving your job?' `Yes, I've already told you / said so'; `Is she arriving tomorrow?' `Yes, I hope so'; If you haven't read the notice, please do so now; `Is that so (= true)?' `Yes, it's really so'; `Was your father angry?' `Yes, even more so than I was expecting - in fact, so much so that he refused to speak to me all day!) tako4) (in the same way; also: `I hope we'll meet again.' `So do I.'; She has a lot of money and so has her husband.) tudi5) ((used to express agreement or confirmation) indeed: `You said you were going shopping today.' `So I did, but I've changed my mind.'; `You'll need this book tomorrow, won't you?' `So I will.') seveda2. conjunction((and) therefore: John had a bad cold, so I took him to the doctor; `So you think you'd like this job, then?' `Yes.'; And so they got married and lived happily ever after.) torej- so-so
- and so on/forth
- or so
- so as to
- so far
- so good
- so that
- so to say/speak* * *[sóu]I.adverbtako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi;1.so so — tako tako, ne dobro ne slaboso as — na isti način kot; tako da (posledica)so... as — toliko... kolikorso be it! — tako bodi! pa dobro! (naj bo!)so far forth — do te stopnje, archaic doslejso far from — nasprotno od, namesto daso fashion American na ta način, takoso help me! — (prisega) tako mi bog pomagaj!so long! colloquially na svidenje!so many — tako mnogi, tolikiso many men, so many minds — kolikor ljudi (glav), toliko mnenjso much — toliko, v tolikšni meriso much for that — toliko o tem, s tem je stvar urejenaso then — torej tako je to; zaradi tegaso to speak — tako rekoč;2.and so on, and so forth — in tako daljeeven so — celó tako, celó v tem primeruif so — če je (to) tako, v takem primeruin so far as... — v toliki meri, da...; toliko, da...in so many words — dobesedno, prav s temi besedamiMr. So-and-so — g. ɔ.Y.quite so — takó je, popolnoma točnowhy so? — zakaj tako? zakaj to?;3.I hope so — upam, daDo you think he will come? -- I think so. — Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).I sent it to you. -- So you did. — Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.Her brother came and so did she. — Njen brat je prišel in ona tudi;4.I avoid him so as not to be obliged to talk to him — izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njimI am sorry to see you so — žal mi je, da vas vidim v takem stanjuit is not so much that he cannot as that he will not — ni toliko, da ne more, kot pa, da nočeis that so? — je to tako? je res? tako? res?you are unhappy, but I am still more so — ti si nesrečen, jaz pa še boljhe was not so sick but he could eat a hearty dinner — ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerjeI found them so many robbers — ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovithat is ever so much better colloquially to je toliko boljeas you make your bed, so you must lie — kakor si si postlal, tako boš spalyou don't say so! — (saj to) ni mogoče!all he said was so much slander — vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanjeI told him everything, so you need not write to him — vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišešI do not want it, so there you are — ne maram tega, da veš (sedaj veš);II.conjunction colloquiallyzaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če leso, that's what it is! — takó je torej to!he annoyed us so that we never asked him again — tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili;III.interjectiontako! narejeno! opravljeno! -
2 reason
I [ri:zn]nounrazlog, vzrok, povod, motiv; argument, utemeljitev; um, razum, razumnost, razsodnost, uvidevnost, razumevanje, logika; juridically pravica (za kaj); glavni razlog; kar je prav in pošteno, upravičenost, usmerjenost; logic premisa nekega dokaza; sposobnost ustvarjanja zaključkov, sklepov na podlagi premisbereft of reason — blazen, norfor the reason that — zaradi tega (iz razloga), kerin (all) reason — z (vso) pravico, kot je pravično, upravičeno, v mejahwithout rhyme or reason figuratively brez glave in repa, nesmiseln, bedastto bring s.o. to reason — spraviti koga k pameti, spametovati kogaI will do anything in reason — napravil bom vse, kar se mi bo zdelo pametnoto give, (to show) reason — dati povodto have reason archaic prav imetito listen to reason, to hear reason — dati se poučiti, prepričati, poslušati nasvet, priti k pametiI saw reason to interfere — zdelo se mi je prav, da se vmešamit stands to reason that... — jasno je, da...there is reason in what you say — pametno (premišljeno) je, kar govorišII [ri:zn]1.intransitive verbrazmišljati (about, of, on o), modrovati, rezonirati, umovati, razumno ali logično misliti; sklepati ( from iz); soditi, razsojati (on o); diskutirati, debatirati ( with z)to reason about — razmišljati o, diskutirati oto reason with oneself — modrovati pri sebi;2.transitive verbdiskutirati, debatirati, razpravljati (o čem), pretresati, razlagati; utemeljiti, motivirati; (logično) premisliti (često up); razumno, logično izraziti ali formulirati; sklepati, priti do sklepa; z argumenti koga odvrniti ( out od); z razlogi napeljati, pregovoriti koga ( into k)I reasoned him out of his resolution — pregovoril sem ga, da je opustil svoj sklepto reason oneself into sth. figuratively zapičiti, zagristi se v kajto reason s.o. into — pregovoriti koga k (da kaj napravi) -
3 trouble
1. noun1) ((something which causes) worry, difficulty, work, anxiety etc: He never talks about his troubles; We've had a lot of trouble with our children; I had a lot of trouble finding the book you wanted.) težava2) (disturbances; rebellion, fighting etc: It occurred during the time of the troubles in Cyprus.) nemiri3) (illness or weakness (in a particular part of the body): He has heart trouble.) težave2. verb1) (to cause worry, anger or sadness to: She was troubled by the news of her sister's illness.) vznemiriti2) (used as part of a very polite and formal request: May I trouble you to close the window?) nadlegovati3) (to make any effort: He didn't even trouble to tell me what had happened.) potruditi se•- troubled- troublesome
- troublemaker* * *I [trəbl]nountežava, trud, napor, motnja, motenje, nadloga; nevšečnost, neprijetnost; skrb, žalost, trpljenje, bol, muka; breme (to komu), nesreča, zlo, stiska; tegoba; napaka, pogreška, pomanjkljivost, slaba stran; komplikacija, problem, sitnost(i); kočljiv položaj; dialectal porod; bolezen; politics nemir, konflikt; kraval, škandal, afera; technical okvara, motnja, defektin trouble — v stiski (težavi, nepriliki)digestive troubles — prebavne motnje, težaveto ask for trouble, to look for trouble — sam si iskati (delati) težave, izzivati usodothe trouble is that... — težava je v tem, da...(it is) no trouble! — (to ni) nobena težava!; že dobro!; prosim!(I am) sorry to give you such trouble — žal mi je, da vam delam take sitnostito be out of one's troubles — osvoboditi se skrbi (težav), priti iz neprilikto give s.o. the trouble, to put s.o. to much trouble — povzročiti komu težave (skrb), spraviti koga v hude nevšečnostiwe did it to spare you trouble — naredili smo to, da bi vam prihranili trudto stir up trouble — povzročati zmedo, nemirhe won't even take the trouble to answer — ne vzame si niti truda, da bi odgovorilII [trəbl]transitive verbzbegati, vznemiriti, razburiti, preplašiti; zaskrbeti, mučiti, (pri)zadeti; nadlegovati, sitnariti (komu), motiti, privesti (koga) v neprijeten položaj, v težave; prositi (koga) (for za); (redko) (s)kaliti, zburkati (vodo); intransitive verb vznemiriti se, razburiti se ( about zaradi); mučiti se, trpeti ( about zaradi); (po)truditi se, da(ja)ti si trudatroubled waters figuratively zapleten, težaven položajto be troubled in mind — biti zelo vznemirjen (zmeden, prizadet)to trouble s.o. at work — motiti koga pri deluto trouble o.s. — brigati se za kaj, (po)truditi se za kajdon't trouble (yourself) — ne trudite se; že dobromay I trouble you for the salt? — vas smem nadlegovati, prositi za sol?to trouble one's head about s.th. — beliti si glavo zaradi česato pour oil on troubled waters figuratively pomiriti razburjenje, narediti mir -
4 thereby
[ðʌ/əbái]adverbs tem, na ta način; pri tem; iz tega; zaradi tega; blizu; približno; v tej zvezi, o temthereby hangs the story — o tem je zgodba... -
5 wherefore
[wʌ/əfo:]1.adverb conjunctionzakaj; zato; zaradi česar, zaradi tega, in zato;2.nounrazlog, vzrok -
6 evidence
['evidəns]1) (information etc that gives reason for believing something; proof (eg in a law case): Have you enough evidence (of his guilt) to arrest him?) dokaz2) ((an) indication; a sign: Her bag on the table was the only evidence of her presence.) znamenje* * *I [évidəns]nounočitnost, jasnost, razvidnost; ( for) dokaz; pričanjein evidence — jasno viden, na vidikuto give ( —ali bear, furnish) evidence of s.th. — pričati o čem, kazati znake česato turn King's ( —ali Queen's, State's) evidence — izdati sokrivce in pričati proti njim, biti glavna pričaII [évidəns]transitive verbdokaz(ov)ati, izpričati -
7 hereby
adverb especially (in legal language, now, by means of (eg this statement): I hereby declare that I will not be responsible for any of her debts.) s tem* * *[híəbái]adverbs tem, zaradi tega; archaic tu nekje -
8 lose
[lu:z]past tense, past participle - lost; verb1) (to stop having; to have no longer: She has lost interest in her work; I have lost my watch; He lost hold of the rope.) izgubiti2) (to have taken away from one (by death, accident etc): She lost her father last year; The ship was lost in the storm; He has lost his job.) izgubiti3) (to put (something) where it cannot be found: My secretary has lost your letter.) založiti4) (not to win: I always lose at cards; She lost the race.) izgubiti5) (to waste or use more (time) than is necessary: He lost no time in informing the police of the crime.) zapraviti•- loser- loss
- lost
- at a loss
- a bad
- good loser
- lose oneself in
- lose one's memory
- lose out
- lost in
- lost on* * *[lu:z]1.transitive verbizgubiti, založiti (kam), zapraviti (čas), zatratiti; rešiti se česa; zgrešiti, izgubiti spred oči; zamuditi (vlak, priliko); zaostajati (ura); izgube stati;2.intransitive verbimeti izgubo (by s, on pri); izgubiti (in; npr. in weight shujšati); izgubiti, biti premagan, podleči (to; npr. to another team)to lose ground — umikati se, nazadovati, propadatifiguratively to lose one's head — izgubiti glavoto lose o.s. in — zatopiti se v kaj, izgubiti se v čemAmerican lose out to — izgubiti v korist drugegato lose one's reason ( —ali mind) — znoreti, pobesnetiAmerican to lose one's shirt vse — izgubitito lose sight of — izgubiti spred oči, pozabitito lose patience ( —ali one's temper) — izgubiti živce, razjeziti seto lose the thread — izgubiti nit (predavanja itd.)this will lose you your position — to te bo stalo položaja, zaradi tega boš izgubil svoj položaj -
9 rattle
[rætl] 1. verb1) (to (cause to) make a series of short, sharp noises by knocking together: The cups rattled as he carried the tray in; The strong wind rattled the windows.) žvenketati2) (to move quickly: The car was rattling along at top speed.) drveti3) (to upset and confuse (a person): Don't let him rattle you - he likes annoying people.) vznemiriti2. noun1) (a series of short, sharp noises: the rattle of cups.) žvenket2) (a child's toy, or a wooden instrument, which makes a noise of this sort: The baby waved its rattle.) ropotulja3) (the bony rings of a rattlesnake's tail.) roževinasta ropotulja•- rattling- rattlesnake
- rattle off
- rattle through* * *I [rætl]nounropotulja, raglja, klopotec, klepetec; ragljanje, rožljanje, žvenket(anje), klepetanje; drdranje, hrup, hrušč, glasno veselje; brbljač, žlobudravec; prazno govoričenje, čenčanje; hropenje; botany škrobotec; petelinova roža (greben)I am tired of their incessant rattle — sit sem njihovega govoričenja, brbljanjaII [rætl]transitive verb(za)rožljati, (za)ropotati (s čim); hitro govoriti (deklamirati, recitirati); slang prestrašiti, vznemiriti, razburiti, zmesti; hunting goniti, biti za petami (divjačini); intransitive verb rožljati, žvenketati, ropotati, drdrati; klopotati, škripati, prasketati, pokati; spotakniti se, spodrsniti ( over nad, čez, ob); hropsti, hripati; blebetati, brbljatirattled slang zmeden, zbegan; popolnoma pijanto rattle a chain, the sabre — (za)rožljati z verigo, s sabljodon't get rattled over it — ne razburjajte, ne plašite se zaradi tega!III [rætl]transitive verb(često up) nautical opremiti s konopci, ki rabijo za privezanje, zvezanje močnih ladijskih vrvi -
10 song
[soŋ]1) (something (to be) sung: He wrote this song for his wife to sing.) pesem2) (singing: He burst into song.) petje3) (the sound(s) made by a bird: birdsong.) petje•- songbird- songwriter* * *[sɔŋ]nounpesem (za petje), petje; spev, pesem, pesnitev, poezija; figuratively malenkostfor an old song figuratively zelo pocenisong of a motor — šum, brnenje motorjano song, no supper figuratively za malo denarja, malo muzike, za (iz) nič ni ničfolk song, traditional song — ljudska (narodna) pesempart song music pesem za več glasovto buy (to sell, to get) for a song (for a mere song) — kupiti (prodati, dobiti) za skorjico kruha (zelo poceni, skoraj zastonj)he gave me a song and dance about how busy he was — pripovedoval mi je čuda o tem, koliko dela imato sing another song (a different song) — drugo pesmico zapeti, figuratively spremeniti ton, ubrati druge strunethat's nothing to make a song about — zaradi tega ni treba delati nobenega hrupa, to ni važno -
11 strong
[stroŋ]1) (firm, sound, or powerful, and therefore not easily broken, destroyed, attacked, defeated, resisted, or affected by weariness, illness etc: strong furniture; a strong castle; a strong wind; She's a strong swimmer; He has a very strong will/personality; He has never been very strong (= healthy); He is not strong enough to lift that heavy table.) močen2) (very noticeable; very intense: a strong colour; a strong smell.) močen3) (containing a large amount of the flavouring ingredient: strong tea.) močen4) ((of a group, force etc) numbering a particular amount: An army 20,000 strong was advancing towards the town.) ki šteje•- strongly- strength
- strengthen
- strongbox
- strong drink
- stronghold
- strong language
- strong-minded
- strong point
- strongroom
- on the strength of* * *[strɔŋ]1.adjectivemočan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav; grammar krepak (glagol); commerce trajen, soliden, trpežen, stalen; military številen, močan po številu; agronomy rodoviten; obsolete sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)the strong — mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)strong argument — tehten, prepričljiv argumentstrong butter — žarko, žaltavo maslostrong cheese — oster, močno dišeč sirstrong flavour — oster, neprijeten okusstrong language — robato govorjenje, psovke, kletvicea strong market commerce ustaljen trg (tržišče)strong meat — težka hrana; figuratively tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudjestrong measures — ostre, drastične mere (ukrepi)strong mind — pametna glava, bister uma strong nose — markanten, izrazit nosto be strong on — imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)to have a strong hold upon (over) — imeti veliko moč (oblast, vpliv) nahow strong were they? — koliko jih je bilo (po številu)?that is too strong! — ta je pa prehuda!to use strong language — robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati;2.adverbmočno, zelo energično; izrecno, silnoto come (to go) it rather strong slang iti v skrajnost, pretiravatito be going strong slang dobro uspevati (iti), biti v dobri formito come out strong figuratively pošteno se lotiti (česa)he feels strong about it — to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega -
12 therefor
[ðwəfə:]adverbzato, zaradi tega -
13 therefore
[ðʌ/əfɔ:]adverbzato, zaradi tega; torej; potemtakem -
14 thereupon
[ðəərəpɔn]adverbnato, potem, nakar, za tem, tedaj, takrat; zaradi tega -
15 this
[ðis] 1. plural - these; adjective1) (used to indicate a person, thing etc nearby or close in time: This book is better than that (one); I prefer these trousers.) ta2) (used in stories to indicate a person, thing etc that one is describing or about to describe: Then this man arrived.) ta2. pronoun(used for a thing etc or a person nearby or close in time: Read this - you'll like it; This is my friend John Smith.) to3. adverb(so; to this degree: I didn't think it would be this easy.) tako* * *plural these [ðis, ði:z]1.pronounta, tothis and that — to in ono, marsikajby this — medtem, med tem časom; doslejfor all this — zato, zaradi tega; kljub vsemu temufrom this — od zdaj, odslejthis, that and the other — vse mogoče stvari, razne rečithey were talking about this, that and the other — govorili so o tem in onem, o vsem mogočem;2.adjectiveta, to; današnjithis year — to leto; tekoče leto; letosto this day — do danes, še danesthis morning — to jutro, danes zjutraj, davithis evening — danes zvečer, drevi, nocojthis once — to pot edino, edinole tokrattake this book, not that one — vzemite to knjigo, ne one;3.adverbtakothis much — tako mnogo, toliko -
16 throw away
1) (to get rid of: He always throws away his old clothes.) proč vreči2) (to lose through lack of care, concern etc: Don't throw your chance of promotion away by being careless.) zapraviti* * *transitive verb proč vreči, odvreči; tratiti, razsipati, zapravljati, pognati (denar); zamuditito throw away a good opportunity — zamuditi priliko, ne izkoristiti priliketo throw away one's life — (nepremišljeno in brez potrebe) izpostavljati svoje življenje, igračkati se z življenjem -
17 upset
past tense, past participle; see upset* * *I [ʌpsét]1.transitive verbprevrniti, prekucniti (čoln), na glavo postaviti; vreči na tla (nasprotnika); figuratively zmesti, zbegati, vznemiriti, razburiti; preprečiti (načrte); pokvariti (želodec; namero, veselje); krčiti (kovino s kovanjem)to upset s.o.'s plans — prekrižati, preprečiti komu načrteI have eaten s.th. that upset my stomach — želodec sem si pokvaril s tem, kar sem jedelthe news upset the whole family — novica je razburila vso družino; intransitive verb prevrniti se, prekucniti se;2.adjectiveprevrnjen, prekucnjen; zmeden, zbegan, razburjen; pokvarjen (želodec)II [ʌpset]nounprevrnitev, prekuc; preprečenje (načrtov); nered, zmeda, vznemirjenje, razburjenje, jeza; prepir; colloquially poraz favoritastomach upset, gastric upset — želodčne motnje, pokvarjen želodecIII [ʌpset]adjectivedoločen, ustaljen (cena); (redko) pokončen, vzravnanupset price — najnižja, izklicna cena (pri dražbi) -
18 vex
[veks](to annoy or distress (a person): There were no other problems to vex us.) jeziti- vexation* * *[veks]transitive verb(z malenkostmi) nadlegovati, šikanirati, jeziti, ozlovoljiti, zafrkavati, zbadati, razburjati, iritirati; sitnariti (komu), dolgočasiti; mučiti, stiskati, tlačiti; telesno mučiti; povzročati muke ali žalost (komu); žalostiti, prizadeti (komu) bolečine; obsolete vzvaloviti, vzvrtinčiti, razgibati, burkati; premetavati; vznemiriti; živo, strastno diskutirati, razpravljati (o čem)how vexing! — kakšna sitnost! ali se ne bi človek jezil!don't get vexed about it! — ne jezite se zaradi tega! -
19 whit
* * *I [wit]nounmrvica, trohica, košček, malenkostno whit, not a whit, never a whit — niti mrvice (ne); niti malo newe cared not a whit — še mar nam ni bilo za to, požvižgali smo se na toII [wit]interjectionpip! (posnemanje ptičjega klica) -
20 wring
[riŋ]past tense, past participle - wrung; verb1) (to force (water) from (material) by twisting or by pressure: He wrung the water from his soaking-wet shirt.) ožeti2) (to clasp and unclasp (one's hands) in desperation, fear etc.) viti (roke)•- wringer- wringing wet* * *I [riŋ]nounožemanje, ovijanje, stiskanje, izcejanje; krepak stisk (roke); technical stiskalnica (za vino); ožemalnikto give s.th. a wring — ožeti kajII [riŋ]1.transitive verbiztisniti, izžeti (sadje itd.), stiskati, izžemati, ožeti; zviti, zaviti (vrat), oviti, lomiti, viti (roke); skriviti, skremžiti (obraz); izkriviti, popačiti (pomen); iztisniti, izsiliti (davek, denar); stisniti (komu roko); figuratively stiskati (srce), mučitito wring s.o.'s hand — stisniti komu rokoto wring a confession from s.o. — izsiliti priznanje iz kogato wring money from ( —ali of) s.o. — izsiliti, izžeti denar iz kogahe wrings my words from their true meaning — on pači pravi pomen mojih besed;2.intransitive verbzviti se, kriviti se; povzročati bolečino, mučiti
- 1
- 2
См. также в других словарях:
zarádi — in zaradi predl. (ȃ) z rodilnikom 1. za izražanje vzroka: zaradi megle in neprimerne hitrosti se je zgodilo več nesreč; najboljši igralec zaradi poškodbe ni nastopil v tekmi / nenagrajenih del zaradi tehničnih razlogov ne bodo vrnili iz / bili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tá — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jemáti — jêmljem nedov., jemljíte; jemál (á é) 1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali; jemali so ji jabolka iz rok in jedli; pazljivo je jemala denar od kupca; garderoberka je z eno roko jemala… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pásti — pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trpéti — ím nedov., tudi tŕpel; trpljèn (ẹ í) 1. čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje: bolnik trpi; zaradi poškodbe trpi že več let; potrpežljivo, vdano trpeti / trpeti zaradi občutka manjvrednosti, zapuščenosti; ob spominu nanj je zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nò — medm. (ȍ) I. 1. izraža spodbudo, poziv: no, le pojdi; no, reci kaj; no, na dan z besedo; daj roko, no; tiho, no / no, kaj boš povedal; no, bomo začeli; no, kaj; no? je vprašal / no in? je vprašal in zazehal 2. izraža zadovoljnost pri ugotovitvi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tólči — tólčem [ou̯] nedov., tólci tólcite in tolcíte; tólkel tólkla (ọ) 1. slišno, navadno močneje udarjati: delavci tolčejo; tolči po bobnu, vratih; tolkla ga je po hrbtu, ker se mu je zaletelo; od jeze tolči po mizi; tolči s kladivom; žolna tolče s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vréden — dna o prid., vrédnejši (ẹ ẹ̄) 1. z izrazom količine izraža značilnost česa glede na a) količino denarja, ki se dobi zanj: koliko je vredna hiša; točka je vredna osem dinarjev; njegovo premoženje je vredno pet milijonov; zemljišče je vredno več … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prizadéti — dénem dov., prizadêni prizadeníte (ẹ) 1. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: njegove besede so jo prizadele; vsaka krivica, smrt ga zelo prizadene; brezobzirno, neprijetno prizadeti; ekspr. prizadeti v živo zelo / branje te pesmi ga je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika